Zakaj UMETNOST DOTIKA?
Precej let je že minilo, odkar sem bila na tistem predavanju lame Rinpocheja, pa vendar se mi je en del povedanega še posebej vtisnil v spomin.
Omenjeni lama govoril o tem, da smo lahko duhovni v vsakem trenutku našega življenja. Ne le, da se ‘ukvarjamo z duhovnostjo’, kot to danes radi rečemo, temveč da lahko naše vsakdanje opravke spremenimo v dejanje duhovnosti. »Veste,« je poudaril. »Celo pometanje postane duhovno dejanje, če ga izvajamo ob polni zavesti.«
Resničnost tega stavka se mi je odstrla, ko sem neko popoldne masirala prijateljico. Medtem ko je ona sproščeno ležala in se prepustila sproščanju mišic, sem se sama popolnoma zatopila v svoje početje.
Še sama ne vem, kako je prišlo do tega. Kar naenkrat sem se zavedala, da sem se v mislih enostavno zlila s svojimi prsti, ki so drseli po njeni koži. Enakomerni gibi, s katerimi sem lajšala njene vozličke, so me popeljali izven običajnega dojemanja realnosti.
Njenih mišic nisem čutila le pod rokami. S celim telesom sem se zavedala, kako se dotikam mišičnih struktur pod kožo,, hkrati pa sem v mislih nagovarjala bolečine, naj zapustijo telo, da bo le-to zadihalo. Cela sem postala moji prsti, moje dlani. Celoten proces med nama bil blag in poln nežne nebesedne komunikacije.
Od tega dogodka – ki je bil zame pomembno spoznanje – je minilo že nekaj let in od takrat se vedno lotim masaže na tak način. Umiritev in povezovanje sta tu ključnega pomena, saj imajo stranke tako največ od mene.
Delo z energijami mi že takrat ni bilo neznanka in tako sem dojela, da masiranje ni bilo zgolj neka spretnost z rokami, ki jo pridobiš na šolanju. Bilo je več. Mnogo več.
Eni bi to poimenovali meditacija v gibanju. Spet drugi bi temu rekli zavestno delo z energijami, tretji pa morda čuječnost. Zame pa je to Umetnost dotika 😉
***
Mnogo let sem opravljala različna pisarniška dela, ki so bila sicer čisto prijetna, a sem hkrati vedela, da to ni dovolj.
Ves ta čas sem čutila, da me vleče v delo z ljudmi in počasi odkrivala, ne le, da rada pomagam, temveč tudi, kako blagodejen in pomemben je dotik za ljudi. Odkrila sem, da je masiranje nekaj, kar mi leži. Začela sem kot samouk, potem pa sem v letu 2001 opravila prvi tečaj na tem področju.
Sebe je težko opisati, sploh v samo nekaj besedah.
Če pokukamo v suhoparne podatke …
V letu 2001 sem opravila tečaj klasične masaže, prvi tečaj s tega področja.
Precej let kasneje, v letu 2013, sta sledila ročna limfna drenaža in tibetanska masaža pri Gompu Kyabu.
V letu 2014 sem se odločila še za lomi-lomi, havajsko masažo.
V letih 2017 in 2018 sem se spoznala še z osnovami ajurvedske in shiatsu masaže.
Poleti 2018 sem prejela prvi bars tretma in kmalu me je potegnilo v raziskovanje, nedolgo zatem sem obiskala prvo Accessovo delavnico in nadaljevala s tovrstnimi izobraževanji.
Spomladi 2021 sem se malo nepričakovano podala na seminar ThetaMed pri dr. Dejanu Jariču in spoznala Enost z novega zornega kota.
Izkušnje z masažami sem najprej nabirala v ožjem krogu ljudi, sedaj pa izvajam tretmaje v studiu Umetnost dotika. Poleti 2018 sem postala tudi sodelavka Harmony programa.
Pri mojem delu mi je v pomoč tudi reiki, kamor sem vstopila že pred mnogimi leti ter nekatere druge zdravilne tehnike. Prakticiram tudi kriya jogo.
Če pa pogledamo izven podatkov …
V življenju nam je namenjeno veliko vlog. Najbrž ne bom naštela vseh, pa vendar – sem mama, žena, radovedna duša, večna raziskovalka in iskalka odgovorov. Lahko bi celo rekli, da sem raziskovalka ženskega potenciala in raziskovalka zavedanja.
Sem tudi ljubiteljica pisane besede – ljubim branje in knjige (vse kar je povezano z njimi), vse barve življenja, pa tudi glasbo, ples in pogovore. Ne vedno v tem vrstnem redu 😉